Danes je dan, za presenečenje. Pohitel bom iz službe in pripravil slastno kosilo za svojo drago. Ni noben praznik, pa tudi obletnica ne. Tudi rojstnega dneva nima. Pač tako. Vedno je potrebno poskrbet za svoje najdražje. Čez celo leto. Na samo ob koncu leta ali pa za rojstni dan. Ljubezen je potrebno nenehno vzdrževat in zalivat, bi rekel vrtnar. Pripravil bom odlično domačo govejo juho z babičinimi rezanci, štefani pečenko, ki jo obožuje. Za prilogo bom naredil pire krompir in pa veliko skledo domače zelene solate. Ker dobro kosilo ne obstaja brez sladice, bom za sladico pripravil sladoled s smetano posuto z mandeljnovimi lističi, vse skupaj pa prelito še z vročo čokolado. Nakupovalni listek pripravljen. Skoraj vse sestavine imamo doma, samo nekaj malenkosti moram nabaviti. Po prihodu domov spravim kupljene sestavine v hladilnik in hitro odpeljem še psa na sprehod. Samo pol ure imava časa za lulanje in kakanje. Bo zvečer daljši sprehod. Tako sem splaniral.

Potem mi ostane približno tri ure za vrtenje po kuhinji. Najprej iz zamrzovalnika vzamem govejo juho in jo pristavim na štedilnik, kjer se že kuhajo jajčka za štefko, kot rečem mesni štruci. Olupim krompir in ga narežem na kocke prilijem toliko vode da je pokrit in hopla, tudi krompir je že na štedilniku. Pečica se že segreva. Ko bo dovolj ogreta bo lučka ugasnila in pečenka bo na pekaču romala v pečico. Med tem časom bom pripravil vse potrebno za sladico, ki jo bom moral narediti takoj po kosilu. Sladoled je v zmrzovalniku, smetana in lističi mandlja tudi pripravljeni, čokolada je tudi v lončku.  Vse gre kot po maslu. Samo še solato operem in jo pripravim. Miza je pogrnjena. Hrana pripravljena. Zazvoni telefon. Na drugi strani moja draga. Sem štartala, mi reče. Super super, ti samo pridi hitro. Ko vstopi v stanovanje vidim samo velike črne oči. Nežno jo stisnem in poljubim. Rad jo imam!…