Ko sem malce bolje pogledala torbico, ki jo imam za sestanke, sem ugotovila, da je tam ročna svetilka, ki sem jo ne dolgo nazaj iskala. Ko sem malce bolje pomislila sem ugotovila, da mi je najverjetneje po nesreči padla v to torbo, ko nisem bila pozorna. Ne vem sicer, kdaj sem imela torbo za v hribe tako blizu torbe za sestanke in službo in mi je ročna svetilka, lahko padla tja notri. Ampak na srečo sem jo vsaj našla in sedaj vem, da je nisem izgubila kje na izletu, kot sem najprej predvidevala.
Ko sem prišla domov, sem jo končno lahko dala na pravo mesto, da je ne bi pri naslednjem izletu v hribe spet iskala. Če je ne bi našla zdaj v tej torbi, je vsekakor ne bi iskala in bi kupila novo, saj potem ne bi več vedela, kam naj pogledam, da bi se ročna svetilka našla. Še dobro, da nisem bila na kakšnem sestanku in bi pred kakšno stranko to potegnila iz torbice. Sicer ne vem, ali bi čudno izpadlo ali ne, ampak mislim, da bi lahko bilo zelo čudno, če bi bila na kakšnem bolj pomembnem sestanku.
Poskrbela sem, da se je ročna svetilka, pospravila v varen predal in pospravila torbico tja, kamor jo pospravim vedno, ko pridem iz službe. Ker je bil ravno petek in sem bila dogovorjena, da se zvečer vidim s prijateljicami, sem se odločila, da se bom kar počasi pripravila na to. Ko sem se pripravljala na to, sem še malce pospravila stanovanje in si pripravila stvari za v hribe, ker se zna zgoditi, da bom za konec tedna šla nekam. Ne vem še kam, če sem iskrena, ker se nismo še odločili točno, kam bi šla. Malce smo neodločni okoli tega zadnje čase, ker nas je vedno več. Sicer me pa to niti kaj preveč ne obremenjuje sedaj, ko je ročna svetilka, končno spet tam kjer mora biti.